Prosto gibanje delovne sile znotraj EU-ja in prihajanje le malo zdravstvenih delavcev iz držav zunaj EU-ja ne zadoščata za ustrezno rast števila zdravnikov, potrebe po kadrih pa se večajo tudi zaradi demografskih in epidemioloških sprememb, razvoja medicinskih tehnologij ter personalizirane medicine, opozarjajo na ministrstvu za zdravje. Foto: Pixabay
Prosto gibanje delovne sile znotraj EU-ja in prihajanje le malo zdravstvenih delavcev iz držav zunaj EU-ja ne zadoščata za ustrezno rast števila zdravnikov, potrebe po kadrih pa se večajo tudi zaradi demografskih in epidemioloških sprememb, razvoja medicinskih tehnologij ter personalizirane medicine, opozarjajo na ministrstvu za zdravje. Foto: Pixabay

Kot so po dopisni seji vlade sporočili z ministrstva za zdravje, je Univerza na Primorskem vlado zaprosila za podporo pri vzpostavitvi enovitega magistrskega študijskega programa medicine. Ker iz javnih evidenc vsakoletnega razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe izhaja, da število prijavljenih kandidatov za študij medicine bistveno presega število razpisanih vpisnih mest, je vlada prošnjo podprla in na dopisni seji sklenila tudi pismo o nameri za razvoj študija medicine na Univerzi na Primorskem, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Premier Robert Golob, ki je namero o vpeljavi študija medicine na Univerzi na Primorskem že v ponedeljek napovedal v državnem zboru, je še dodal, da bosta vlada in univerza dogovor o tretji medicinski fakulteti podpisali v sredo v Kopru. Vlada se bo ob tem zavezala, da bosta pri razvoju novega študijskega programa podporo zagotavljali ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za zdravje.

Kot so sporočili z zdravstvenega ministrstva, bo vlada v okviru že obstoječega naložbenega projekta novogradnje fakultete za vede o zdravju, dodelila dodatna sredstva za nabavo specifične laboratorijske opreme za izvajanje medicinskih raziskav oziroma laboratorijskih vaj, da bo objekt Univerze na Primorskem primeren tudi za izvajanje izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju medicine.

Bojana Beović svari, da nove medicinske fakultete brez ustreznega kadra ne gre odpirati. Foto: BoBo/Borut Živulović
Bojana Beović svari, da nove medicinske fakultete brez ustreznega kadra ne gre odpirati. Foto: BoBo/Borut Živulović

Beović: Brez ustreznega kadra grozi znižanje izobrazbene ravni zdravnikov

Res je, da v Sloveniji potrebujemo več mest za izobraževanje zdravnikov, vendar bi ustanovitev nove fakultete brez ustreznega kadra pomenila nevarno znižanje izobrazbene ravni zdravnikov, je opozorila predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.

Beović je v izjavi za medije pritrdila, da lahko število zdravnikov v Sloveniji najučinkoviteje povečamo s tem, da izobrazimo dodatno število zdravnikov, a je ob tem izrazila pomisleke.

Opozorila je, da si medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru že vrsto let prizadevata povečati kapacitete. Ti dve ustanovi nimata dovolj denarja za gradnjo dodatnih prostorov, je ocenila predsednica zbornice, a poudarila, da se ne sprašujemo samo o tem, kako bo nastala stavba.
Prepričana je, da si vsak prebivalec Slovenije zasluži, da ga obravnava dobro usposobljen zdravnik. Po njenih besedah slovenski zdravniki na vseh skupnih izpitih dosegajo primerljive rezultate kot kolegi iz drugih držav EU-ja. "Ustanovitev fakultete brez ustreznega kadra bi lahko pomenila nevarno znižanje izobrazbene ravni mladih zdravnikov in tega si verjetno v Sloveniji ne želimo," je dejala.

Kot je spomnila, so že ob ustanavljanju medicinske fakultete v Mariboru potekale razprave, ali smo sposobni zagotoviti dovolj kakovostnih učiteljev za dve fakulteti. "Čas je pokazal, da je medicinska fakulteta v Mariboru potrebna in da vzgaja dobre zdravnike, ki uspešno nadaljujejo svoje delo," je ocenila.

Napoved ustanavljanja fakultete na Primorskem je Beović označila za presenečenje. Pred časom so potekale razprave o ustanovitvi fakultete v Celju in takrat so razmišljali, ali bi bila to širitev ene od obstoječih fakultet ali bi sodila pod okrilje neke tretje univerze. Tokrat pa z odločitvijo na zbornici niso bili seznanjeni, je pojasnila.

Beović je pritrdila tudi pomislekom, da v izolski bolnišnici ni primernih pogojev za opravljanje zdravniške prakse, v nasprotju z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana. "Marsikaj se danes da izobraževati s pomočjo simulatorjev, ki v Sloveniji že obstajajo, ampak vendarle si najbrž ne želite zdravnika, ki diplomira in se potem prvič sreča z vami kot s pacientom," je komentirala.

Na vprašanje, ali ne bi bilo primerneje širiti kapacitet obstoječih fakultet, je odgovorila, da bi bilo to na eni strani najenostavnejše, na drugi strani bi pa zagotavljalo potrebno kakovostno raven. Po besedah predsednice zdravniške zbornice pa verjetno obstajajo tudi tretje možnosti: "Recimo, da bi pri nas začela delati neka tuja univerza s tujimi učitelji, ampak organizacija česa takega je verjetno še težja."

Beović je opozorila tudi, da je izobraževanje zdravnikov "za izvoz" velika izguba za državo, zaradi česar je treba zagotoviti pogoje, da bi več zdravnikov ostalo v Sloveniji.

Švab o ustanovitvi tretje medicinske fakultete

Dekana obstoječih fakultet opozarjata na pomanjkanje pedagoškega kadra

Univerza na Primorskem bo po navedbah zdravstvenega ministrstva nov magistrski študijski program Medicina začela izvajati v študijskem letu 2027/28, Golob pa je v torek dejal, da se pričakuje 100 novih vpisnih mest. "To je najboljši mogoč odgovor, kako bomo povečali dostopnost – da bomo v Sloveniji izšolali več zdravnikov," je poudaril.

Sorodna novica Golob napovedal podpis dogovora o tretji medicinski fakulteti

Na Zdravniški zbornici Slovenije medtem menijo, da se ob Golobovi napovedi postavlja vprašanje, kje bodo vsi ti študenti opravljali vaje in pridobivali praktične izkušnje, ki so "neprecenljive za bodoče zdravnike". V odzivu so poudarili, da medicinsko izobraževanje zahteva obsežno praktično delo, ki se običajno izvaja v univerzitetnih bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. V Sloveniji imamo trenutno le dve univerzitetni bolnišnici, in sicer univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor. Primorska univerzitetne bolnišnice nima, zato trenutno nima ustreznih pogojev za izvajanje potrebne klinične prakse za študente, poudarjajo.

"Prav tako si želimo, da bi bile razmere za delo zdravnikov v Sloveniji boljše, saj bi na ta način mlade zadržali v Sloveniji in jih privabili na specializacije, za katere trenutno ni dovolj interesa. Z izboljšanjem delovnih razmer in infrastrukturnih zmogljivosti bi lahko povečali privlačnost zdravniškega poklica v tistih specialnostih in na tistih delovnih mestih, kjer jih najbolj primanjkuje," so še zapisali.

Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je po Golobovi napovedi za časopis Večer pojasnil, da o tretji fakulteti prvič sliši. "Nas ni nihče nič vprašal niti nas ni obvestil. Ne vem, ali je to pametno, saj že zdaj primanjkuje pedagoškega kadra, ki si ga bomo potem kradli," je dejal.

Tudi dekan mariborske medicinske fakultete je bil po poročanju Večera nad novico presenečen. Pojasnil je, da o tem niso nikoli razpravljali na strateškem svetu, katerega član je. Hkrati je poudaril, da fakulteta ni zgolj prostor, temveč potrebuje tudi ustrezen kader. "Obe obstoječi fakulteti bi, ob ustrezni prostorski širitvi, zlahka sprejeli dodatnih sto študentov, a mariborski država ni pripravljena zagotoviti niti sredstev za zemljišče," je poudaril.